samotna ura
pohorje je črno
nad njim oblaki beli
drava ne odteče
ne dotikaj se
je trava ki me celi
ne izbiraš kraja smrti
vlak po tirih gre
drdra
čez modri most
v ravni črti
zaljubljenci prisedejo
slabosti skriješ
oblak žari
praznino
ki jo piješ
veter je
nobene ptice
v svojo uro greš
si govoriš
drava teče
in molčiš
Ura samotnih stihova koja zadire u unutrašnjost trenutka duše, Miko.
Lp,
Katica
zdravo, draga Katica. me veseli, da postojiš ob mojih pesmih. včasih napišem kar tam ob Dravi, na moji klopci.
pozdrav v tvoj Zagreb,
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 31. 03. 2023 ob 02:42
- Prebrano 306 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 98.53