MOGOČE BOM JUTRI POSPRAVILA
Z vrvi snamem kopalke,
dolgo, tanko sončno krilo
in rožnato obleko s kratkimi rokavi.
Hlad vetrovnega jutra
je sedel na oblačila,
iz katerih puhtijo podobe:
oseka, ki je pojedla morje
in pustila za sabo nasedle čolne,
okoli katerih se motajo ribiči;
obok iz raznobarvnih bogenvilij,
ki je vsak dan bolj razkošen;
palma naslonjena na visoko drevo, ki raste v morju;
martinčki, ki šibajo po stenah sob;
tisočletno drevo s koreninami,
ki se kot visoke plošče
stekajo v dno debla,
kjer ob svečah razpada hrana;
razmajani motorji in tuk tuki.
Naše žlobudranje se meša
z vreščanjem ptičev in šumenjem morja,
z vonjami dišečih grmov,
ob katere se veter neprestano drgne.
Kikirikanje majhnih, bojevitih petelinov,
ki pridejo pod okno, čeprav jih nisi naročil
in presunljivo tuljenje psov ponoči.
Ob močnem vetru se zbudi orkester dreves.
Revščina v nasmejanih obrazih
v dnevih brez ure.
Obleke pustim zraven potovalke.
...Dan Nada,
naj blago(r) malo kroži
lepa gesta
in lepa pesem predvsem za tiste,
bogataše z žalostnimi obrazi,
če jo bodo sploh prebrali
Popotovanje v sebi vsega, kar nas obdaja!
Čestitke!
Lp!
Jošt Š.
Imenitno, kako oblačila prebudijo spomine. Tale verz se mi ne zdi najbolj razumljiv:
palma naslonjeno na visoko lepotico, ki raste v morju;
Lp, Ana
Palma, ki bi drugače padla, se je naslonila na košato drevo, ki raste v morju in se še ni vdala... Lahko lepotico zamenjam z drevo
pozdrave Nada
Ja, boljše, pa še popravi: naslonjenoa,
lp, Ana
Popravljeno, hvala za sugestije, pozdrave Nada
Čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 28. 02. 2023 ob 09:25
- Prebrano 298 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 100.95
- Število ocen: 5