Še vprašam se, zakaj ne prasketa več
med najinima kožama kot tlenje,
kot stenji stotine prižganih sveč,
ker ne ugašam še s teboj v temnenje.
Toplota je obliko spremenila,
kot reka, ki se v jezero razlije,
brzic ni, vode divje, ki skalila
bi vsak tren, da se s strastjo opije.
Je dolg objem in mesto pod ramenom,
kjer glava v znanem gnezdu mi počije,
roke, ki me ovijejo z namenom,
da tih nasmeh radôsti molk razbije.
Ko pride dan z razburkano gladino,
kot lokvanj se odprem, cvetim v sivino.
Nekeateri labodi poletijo v nas!
Čestitke!
Jošt Š.
... in lepo je, če ostanejo za "dolg objem in mesto pod ramenom, kjer glava v znanem gnezdu mi počije ...";)))
Čestitke in lep pozdrav,
Breda
Hvala Jošt
še gnezdijo v nas, tam ostanejo :)
lp
pi
Hvala, koni.
če ostanejo, da res je, će ...
objem
pi
Fajn so tile tvoji sonetki bližine-dvojine ;)
LP, Lidija
Poslano:
04. 03. 2023 ob 21:01
Spremenjeno:
04. 03. 2023 ob 21:01
Hvala, Lidija.
lp
pa še na kak sonetek
ali kot pravijo v tiskarni - pesmice :)
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!