da ne zgoriva v vetru
mi konja podkuj
on hodi po poti
jaz dremam na vozu
sočne trave
na deda naslonjen
sanjam mu sanje
znal je ded izbrati konja
kobilico belo
krotko belko
ni imela roga
na čelu
vrtnice bele
zaspala sva z dedom
opil naju je veter
opilo to sonce
trave dišeče
sanjal sem kopja
videl sem morje
zdaj pod murvo sediva
največjo v vasi
pod murvo košato
Miko, v spominu ohraniti nekaj tako lepega kot je v pesem ujeta "pot domov" je pa razlog prav gotovo treba iskati v posebnem, s čustvi obogatenem odnosu med teboj in dedom;)))
LpB
Zelo lepooooo!
Lp, Marija
drage prijateljice, hvala za tako lep odziv. res je, koni, te vezi ostanejo.
lp, m
draga pi, kako ti je uspel srček. kakor jabolko rdeče rdeče je mojo ❤️
eureka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!