smrt pride le
skozi odprta vrata

ko je vse več kot bivanje 

in nič drugega

ko vsak trenutek postane gibanje

odpravljena dvignjena iz časa
sama in ločena od samote in zvestobe

pride in se naseli v naših domovih
sleče naše spalne srajce
leži v naših posteljah

pride in gre
ostaja enaka

morda se njen pogled nadaljuje vame v isti obraz
kot da nekdo ne bi nikoli nikjer obstajal

a veter
je še vedno
isti veter

ko vse mine

vzame in gre 

smrt živi svojo osamljenost

Arijana Novak