Bil Prešeren svoj'ga časa,

ki ni videl žita klasa,

on, ki zdravil bi berača,

a mu dana ni pogača.

On, ki pisal bi Zdravljico,

če bi našel si devico,

bi rešil ves Slovencev rod

in našel nezvestobe vzvod.

Pesnik, ki rušil bi vihar,

znal sodit čevlje kot čevljar,

srečna b'la bi vsaka hčera,

bi nazaj se vrn'la vera.

Strunam našel skladbo milo,

in spomina polno silo,

ne bí zapúščen nihče bil,

bi sosed z bližnjim vino pil.

Ne bí k slovesu plul mornar,

soldat bi raje bil orglar,

zvezde gled’li bi učenci,

z vrbe pletli bi se venci.

A kdaj se takšen bo rodil,

da bi za hlapce borbe bil,

saj končal bi kot Matija,

ker povsod je hudobija.

Rok Urnaut