Prevod dela: Boško i Admira
Avtor izvirnika: Davor Sučić, Mario Vestic, Toni Lović (izvajalec : Zabranjeno pušenje)
Boško in Admira
Davno je to bilo
V državi katere ni več
Nekaj je prekrilo čas
Nekaj ljudje pozabljajo
Spominjam se usode mnogih
V mestu izpod Trebeviča
A Boško in Admira
To je že bila zgodba filmska
Okoli njih so goreli dnevi
Nista imela niti šanse
A težki časi vedno
Prinesejo velike romance
Nista bila iz plemena istega
Niti sta imela istega boga
A imela sta eden drugega
In sanje o begu iz vsega tega
Pravijo, da ljubezen zna
Vsa zla premagati
A zdi se, da človek noče
To orožje uporabiti
Ma kakšna Julija
Kakšen Romeo
Nihče se ni imel rad tako
In nihče nikoli ne bo se
Vse dokler Miljacka voda teče
In vprašaj se kdaj se bo še enkrat
Na svetu malem, bednem
Da se dotakneta srca dva
In pred zastave ljubezen postavita
To se tukaj dogaja pogosto
Obstaja nek nevidni prag
Ki ga prestopiš in angel v tebi
Odvrže krila in postane vrag
In pred ostrostrelcem na Vrbanja mostu
In pred onim, kar vse najboljše vem
Njih dvoje so stali sami
Na zadnji svojega sna postaji
Zato spomnite se njih
Vsi vi veliki in močni
Ki na retrovizorju, namesto v srcu
Imate ljubezen, vero, sveti lik
Zato spomnite se njih
Ne sme biti vam vseeno
Ali je nebo edino mesto
Kjer lahko smo eno...
Kjer lahko skupaj smo...
( Zavedno...)
Davno je to bilo
U zemlji koje nema više
Nešto je prekrilo vrijeme
Nešto ljudi zaboraviše
Sjećam se sudbina mnogih
U gradu ispod Trebevića
Ali Boško i Admira
To je već bila filmska priča
Oko njih su gorili dani
Nisu ni imali šanse
Al' teška vremena uvijek
Donesu velike romanse
Nisu bili iz plemena istog
Nit' su imali istog boga
Al' imali su jedno drugo
I san o bijegu iz sveg toga
Kažu da ljubav može
Sva zla pobijediti
Al' izgleda da čovjek ne zna
To oružje upotrijebiti
Ma kakva Julija
Kakav Romeo
Niko se nije tako volio
I niko nikad neće
Sve dok Miljacka voda teče
I pitaj se kad će još jednom
Na svijetu malom bijednom
Da se dotaknu srca dva
I stave ljubav ispred zastava
To se ovdje događa često
Postoji neki nevidljivi prag
Koji pređeš i anđeo u tebi
Odbaci krila i postane vrag
I pred snajperom na Vrbanja mostu
I pred onim što sve najbolje znam
Njih dvoje su stajali sami
Na zadnjoj stanici svoga sna
Zato sjetite se njih
Svi vi veliki i moćni
Što na retrovizoru, umjesto u srcu
Držite ljubav, vjeru, sveti lik
Zato sjetite se njih
Ne smije biti vam svejedno
Zar je nebo jedino mjesto
Gdje možemo biti jedno...
Gdje možemo biti... Zajedno...
Ljubezen ne mine!
Zato jo ubijejo!
Ostane bolečina, ki nikoli ne mine!
Jošt Š. - Hvala lepa za stik in misel..
L.p.
D. B.
MAKI - Zelo lep in čustven je tudi original...
Hvala in lep pozdrav
D. B.
Nasmeh Blanki,
Vse čestitke za lep prevod, dostojen originala, oba pa se res dotakneta bralca.
z malo umetniške svobode bi bilo lahko tudi Admira in Boško
umesto Boško i Admira.
mene asociira na nujnost da občudujemo Boga (admire God-boško),
ker Bog itak občuduje svojo stvaritev
boško-God admire navsezadnje je tudi vrstni red igra besed
dovršeno zate Rajko
Rajko Jerama - Hvala lepa za tvoje
čestitke in besede, ki so mi razveselile srce..
L.p.
D. B.
Hm, le dvojina ti je ušla pri prevajanju ...
lp, Ana
Ana Porenta - Ja vem, da za rimo žrtvujem malo dvojino...
Hvala za vaše mnenje in lep preostanek dneva
L.p.
D. B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Blanka Drnovšek
- 26. 01. 2023 ob 03:01
- Prebrano 333 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 148.01
- Število ocen: 6