Sonet
Ko svoj objavil prvi sem sonet
Po enajstercih sem se zgledoval
Prešerna in Petrarco sem prebral
Postal sem pesnikun – nikdar poet
Je kmalu me pojil Parnasov svet
Za vajo sem še Shakespeareja prevajal
Se s stihi Menarta močno naslajal
Od Spencerjevih stanc bil ves prevzet
Zdaj znana mi je vsa literatura
Od Giacoma Lentinija naprej
Do pesnic ki osebno jih poznam
A pomagala ni mi vsa dresura
Vseh zgledov slap izlil se je v tolmun
Poeta ni – ostal sem pesnikun
jaz lorco pa francoze. nisem mogel stran, zato bolj malo vem. prešerna sem se drl po sobi kot študent.
zdaj so drugi časi . moti me to raZkosaVanje trupla, saj so le za suknjo žrebali.
lep, lep pozdrav,
m.
Znanje prava je vrlina
razgledanost pa dana ti doktrina
dosti se pričakuje od tega
a le malo ostane
in to moraš spoštovati
in ljubiti
sebe
Lp
Komentiranje je zaprto!