Nikar ne bodi tako resen,
ti, ki bereš tole pesem.
Prav nič ne čakaj, zavriskaj, zapoj.
Skoči v lužo, požgečkaj soseda.
Živi tako, kot da nihče te ne gleda.
Dopusti si biti norčav, malo smešen.
Kot majhen otrok.
Ne bodi tako resen.
Že nasmešek na obrazu imaš.
Zdaj pa nasmej se na ves glas.
Naj drugih dotakne se tvoje veselje.
V polnosti uživaj zdaj to življenje.
Nič več ne čakaj, kar zdajle začni.
Svet kar naenkrat prekrasen se zdi.
smeh je nalezljiv. dostojevski nekje piše, da je velika hudičeva skušnjava to, da se ne moremo nasmejati sebi. ali prenesti šale na svoj račun.
jaz že ne. poskusim pa lahko.
lp, m
Dragi Miko, vsekakor je vredno poskusiti.
Nasmejan dan,
Patricia Axis
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Patricia Axis
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!