GEJZIRČEK       (prolog, predhodnik, aperativček)

Zazdeham,
  skozme presenečenje vzvalovi
nepričakovana gostja,
budnost.
Najbolj resnična si.

Kakor za koga
                                    (v vzporedju zrcal)
                 se (mi za)zdi.
Spet najdeno sidrišče med oblaki,
ki skrivajo se tam na morju.

Otroške igre na razpotjih
razsutih po deželah, žalibog, razsulih
me vabijo na potep, ki prav zares
ni do konca raziskan.

               Blešči se srebernina
(skoraj) ko mesečina
iz posmrtnega spomina.

  Dvomu, po tleh se kotalečemu,
dajem odpoved.
Ne laskaj si, da me poznaš !
to samo tvoja je projekcija,
da sem črviv v jedru kakor ti
in zares da me poznaš;

 je čas že pozen, zadnja ura zate je odbila.

... kakor narava, tako človek ...

Hvala ti na dojmu Ivane.

Malo kasno sam primjetio tvoju pažnju, ali jesam.