Dokler ne vem "kdo sem" me vsaka nesreča, pa naj je tuja ali moja, spravlja ob pamet. 

res je, Svit, ne vem, kdo sem ali kaj sem, vidim pa ta dnevna varstva za starejše, enaka so kot za otroke, krog se zapira

hvala in lp

pi

Imaš delo kjer služiš tako ali drugače prizadetim, nihče ni bližje Neizrekljivemu kot tisti, ki služi bližnjemu...krog se v spiralo odpira in dar da pišeš poezijo, ki seže čez...

Bolj, ko se leta nabirajo, bolj občutimo dejstvo (ki je neizbežna resnica).

Namreč, da se krog zapira. 

Lp, Marija

Oj, pesniška trojica,

morda pa ni nič narobe s tem, 

da se krog zapira.

Če se to nanaša samo na nebogljenost ali nefunkcioniranje telesa,
v čemer sta si skupini sorodni.
Tragedijo vidim le, če je pri starejših stanje duha spet pootročeno,
ne pa zrelo in osvobojeno.

Sicer pa tudi 28.verz iz II. pogl. Bhagavadgite to zaključitev kroga lepo potrdi:

Bitja so sprva neizražena,
v vmesni stopnja so izražena,
na koncu so spet neizražena.
Kaj je žalostnega  v tem?

    torej ciklirajmo skupaj dalje v noč in spet v nov dan      Rajko

hvala Svit za lepo mnenje, ki je prav pesniško izraženo.

lp

pi

Draga Marija, res je, le da ima morda (ne vem  :) ) Svit prav in se odpira v drugačen krog,

Vsekakor tam ne bomo vedeli, kar vemo zdaj.

Objem

pi

Rajko,verjetno je vse naše doživljanje odvisno od tega,v  kaj verjameš brez dvoma.

Vsekakor ni vsakomur dobro na tem svetu, a le redki ga z veseljm zapustijo.

Gre pa bolj za staranje in nemoč, kar gledam vsakodnevno in za premnoge je to obdobje poslavljanja, v katerem večkrat ostane le malo živega duha.  Nekak tako.

lp

pi

Ganljivo si predstavila sovpadanje dveh krajnih življenjskih obdobij. Predlagam pa premislek glede dveh verzov:

s cmokom v grlu vstopi

Škoda se mi zdi, da si v verzu uporabila frazem "s cmokom v grlu", saj (mi) v taki pesmi deluje klišejsko. Lahko je še vedno nekaj v grlu, samo da ne bi bil ravno cmok.

Silvana, najlepša hvala. Tudi mene je tisti cmok ob ponovnih branjih motil in že sem ga hotela pogoltniti.

oprime te  dlani, s cmokom v grlu vstopi - oprime se dlani, v grlu ji umre beseda,  vstopi  ?

starec s hojco se zatakne ob njen stol in pade - ob ropotu hojce se pogladi po nagavicah na čvrstih mečih

morda nekako tako?

Draga Irena, bi v zvezi z besedo v tem kontekstu namesto glagola "umreti" raje uporabila glagole "zamreti", "zastati", "zatakniti se"?

Zadnji verz ne potrebuje toliko predelave, bi rekla. Težko si predstavljam, da ima ta gospa še vedno čvrsta meča. Kaj pa: Hojica se zatakne ob njen stol, zdelana bergla se zvrne.

Ali pa celo bolj podobno izvirni ubeseditvi:

Hojica se zatakne, ob njenem stolu leži starec

Kot da gre za objektivnejši uvid razmer.

z zadnjim verzom, ki sem ga predlagala, sem želela doseči obrat - kot - še ima zdrave noge, še lahko hodi ...

a imaš prav, naj ostane kot je in je morda dovolj, hojca se zatakne ob njen stol

v grlu ji zamre beseda

hojca se zatakne ob njen stol

(kot starost)

odlično, Irena. Presunljivo in hkrati nekaj, kar v nas (zgolj s preprostim realnim prikazom izseka nekega dne v določeni instituciji) vzbudi potrebo po razmisleku o večnem krogu življenja in o naši vlogi sobivanja. Krasno dodelana pesem,  hvala tudi Silvani za fine intervencije! 

 Lp, lidija 

Najlepša hvala obema. Lidija in Silvana.

pa na zdrave noge

in misli  :)

lp

pi