Megla

Megla pred mano

kot duh

s prosojno obleko z nebes

se spušča

sredi mrzle noči

hladna noč

in mrzlo jutro

njen oster sta meč.

 

Tu v megli le ti

zdaj stojiš

tam molčiš

hrepeniš

kot da lebdiš

mižiš

je v srce svoje

niti blizu

ne spustiš.

 

Meni pa najlepša

le megla se zdi

slep je človek,

ki skozi meglo

ne vidi lepih stvari.

Aleš Kastelic

Komentiranje je zaprto!

Aleš Kastelic
Napisal/a: Aleš Kastelic

Pesmi

  • 08. 01. 2023 ob 20:40
  • Prebrano 251 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 75
  • Število ocen: 2

Zastavica