Megla
Megla pred mano
kot duh
s prosojno obleko z nebes
se spušča
sredi mrzle noči
hladna noč
in mrzlo jutro
njen oster sta meč.
Tu v megli le ti
zdaj stojiš
tam molčiš
hrepeniš
kot da lebdiš
mižiš
je v srce svoje
niti blizu
ne spustiš.
Meni pa najlepša
le megla se zdi
slep je človek,
ki skozi meglo
ne vidi lepih stvari.
Aleš Kastelic
Napisal/a: Aleš Kastelic
Pesmi
- 08. 01. 2023 ob 20:40
- Prebrano 251 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 75
- Število ocen: 2