Conchiti Garcíi Lorci

Luna je prišla v fužino,

v bokih suka tuberoze.

Fantič luno gleda, gleda.

Ves čas gledati jo hoče.

Veter ganjeno zaveje,

luna gibko zgane roke

in razgali hotna, čista

čvrste kositrene dojke.

Beži, luna, luna, luna.

Če prineslo bi Cigane,

belo ti srce stalili

bi v koralde in obročke.

Fantič, pusti me plesati.

Ko prineslo bo Cigane,

boš pričakal jih na tnalu

in imel zaprte očke.

Beži, luna, luna, luna,

zdaj pa res že slišim konje.

Fantič, pusti me, ne gazi

mi naškrobljene belote.

Jezdec se je vse bolj bližal,

tolkel ob planotne bobne.

Tam v fužini fantič mali

nič več gledati ne more.

Bronzni, sanjasti Cigani

že zavili so med oljke.

Glave nosijo pokonci,

žmerijo predirajoče.

Aj, kako skovika sova,

aj, kako na veji poje!

Luna čez nebo potuje,

stiska dete spet v naročje.

Tam v fužini vik se sliši,

točijo Cigani solze.

Veter pa jo čuva, čuva,

v črni vel zavijajoče.

Jupiter! Silvana Orel Kos