Solsticijska balada
Božji les, rdeči šipek
v zimi kakor barvni kriki,
ko piš vetra divje ziba
jagode na jerebiki
in steza pod njo snežena
vpije madeže kot kri,
kar od zrelosti ne poči,
se do koče skotali.
Z lutko cunjasto v roki
starka vrata že odpira,
križe tri nariše k nebu,
skloni se, plodovje zbira,
potlej v čumnati ob kotlu
z vonjem vražjega korena
zbirek da pod črno svečo,
punčko varno na kolena.
Med žebranjem čudne maše,
smeje se in vmes ihti,
z buciko pribode skrbno
punčki bobke za oči.
Na pomlad, ko spet zacvete
divja vrtnica dišeča,
lovec mlad zaide v gozdu,
lepotico sanjsko sreča.
Valovijo temni kodri,
mladcu divje v prsih bije,
smeje zala se in mična,
le oči od njega skrije.
Vzdihe sluša mlada trava,
stoke in ječanje strastno,
kmalu v starem kotlu plava
kost za južino spet mastno.
Božji les, rdeči šipek,
zdavnaj zadušeni kriki,
spet zorijo slepim snubcem
jagode na jerebiki.
Ooooo, Irena ☆
Beseda ti čudovito teče in tvoja fantazija nima meja.
Čudovita balada, draga Poetinja.
Objem, Marija
urednik
Poslano:
20. 12. 2022 ob 21:35
Spremenjeno:
20. 12. 2022 ob 21:37
Pred 47. leti (?) sem si v Piranu ogledal nastop Svetlane, njeno Zeliščarko.
V tej baladi je enak ten!
Pogrezne se do kosti in močno zmrazi!
Lp!
Jošt Š.
vešča, ki se zaletava ...
misli so kot vešča in žeijo v svetlobo
hvala, Svit
lp
pi
draga Marija, njaprej je imela balada naslov - Moška balada :) no, za njih :)
velikokrat so slepi inpadejo na zunanjost, potem pa dobijo veščo :D
lp in objem
pi
Milan, kako presežna primerjava.
Hvala in morda nocoj v živo.
lp
pi
Srhljiva balada, ki nas ne pusti zunaj ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, draga Ana in lepe ter zadovoljstva polne praznike, tebi in tvojim dragim.
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 20. 12. 2022 ob 16:28
- Prebrano 508 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 337.5
- Število ocen: 15