Kako naj te vidim zgolj kot utrinek,
ki mi je prestregel pot,
ko pa življenje štejem šele,
odkar te poznam?
Kaj sploh lahko še ostane od tega,
kar je bilo prej,
ko pa je s srečanjem vse,
kar sem bila,
postalo najino?
Kdo sem brez tebe?
In kdo si ti?
Kdo naj boš,
da ne greš?
Sem ptica,
katero moral si spustiti.
Drevo si, na katerem obsedim.
In kar naenkrat
ne žalujem več.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: CountryRose
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!