Gledam te obraze.
V njih ni več življenja -
mrki so in sivi,
grd odsev trpljenja.
Revščina, bolezni,
bombe, muke, beda...
V nič oviti dnevi.
Kam naj želja seda?
Joka v noči starec,
v glavi pajčevina,
mlahave so roke,
duša - roževina.
Nam godi se dobro,
smo vodljive ovce.
Brigamo se zase,
štejemo si novce.
Zlo ima semena,
hodimo med njimi.
Res se nas ne tiče?
On je vedno v zimi!
Gledam te otroke -
jutrišnje krvnike.
Vrata so priprta,
vidim svoje krike.
Čestitke k družbenokritični rimanki,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!