vse te smrti, zadušeni kriki iz katerih se rojevamo, nimajo prostora v naših pesmih, v naši zavesti. naš čas je v resnici skrajno ciničen. tudi človek je človeku zgolj sredstvo. bitje je reducirano na stvar. res nimamo izbire? 

v ljubezni bo človek človeku smoter, žival pa ..., koliko spoštovanja imamo do življenja, ki ga zvajamo na sredstvo užitka.

lp, m

Licemerstvo in brezdušnost, to je problem, ki razsaja kot ošpice med ljudmi. 

Trenutno je za večino najbolj pomemben nogomet. Nimajo časa in nočejo se ukvarjali z izrojenci, ki so sadisti in uživajo v nemoči žrtev. Važno je, da so siti.

Kako gre že tiso reklo:

Kruha in iger ...

Grozaaaa!

Lp, Marija

Jutri pa bo spet kaj drugega

Da, groza me je, ko slišim, česa vsega je človek sposoben v verigi lastnega prehranjevanja.

Ta pesem opozori ne samo z besedo, ampak tudi optično!! Takoj bi se morama pojaviti na MSM (mainstream mediji)!!

Teška tema,Stojane. Ne znam jesmo li se takvi rodili ili smo uslijed borbe za egzistenciju počeli sve ubijati i jesti, i/ili samo ubijati kao što to neki čine.

Pozdrav, Katica

Miko, do življenja res nimamo spoštovanja, razen do svojega iz egoizma.

Marija, tudi zaradi športa so smrti; izgredi in maščevanja, če ne zmagajo "naši". V Katarju je pri gradnji baje umrlo preko 2000 ljudi, kar nekaj tudi v izgredi med prvenstvom ... Kot, da nas to nekako zabava ...

Nada, to je bil tudi moj namen, da napisano poudarim še slikovno, a kaj, ker smo na podobne dogodke vse bolj imuni.

Katice, sama znaš, da se takvi nismo rodili. Samo, da mi imamo, za ostalo nas nije briga ...

Dragi prijatelji, hvala za komentarje in vse dobro vam želim,

Stojan