Nek dan zaseješ veter,
kot pšenico v preorano polje
željno klitja.
Preraste v orkan, trga roke
iz zemlje in zrna
s kože, polega klasje.
Kriči in bliska,
da v odporu stisneš zasejane
brazde duše, kakor list
papirja v zmečkanko in ne rišeš
več besed v to zgodbo.
Potem traja dolgo.
Dolgo se obraščaš v sozvočje,
da iz zakulisju, iz bilja molka,
streseš
redko zrnje za to pesem.
papirja v zmečkanko in ne rišeš
več besed v to zgodbo.
Vsak dan, pravzaprav Življenje vsak trenutek piše zgodbe.
Lp,S
Se strinjam Stojan. Vsak trenutek življenja piše zgodbo.
lp, Lidija
urednica
Poslano:
19. 12. 2022 ob 18:00
Spremenjeno:
19. 12. 2022 ob 18:01
Všeč mi je redko zrnje in tudi ostalo podobje te oživljajoče pesmi, čestitke,
lp, Ana
Ana hvala za izbor
Lep pozdrav, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 13. 12. 2022 ob 11:33
- Prebrano 423 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 434.02
- Število ocen: 16