miko, pozdravljen, sem ravno včeraj zvečer nekaj napisal na to temo, morda čez kakšen dan objavim.

Blati-drek, Drek-blato ...

različna imenovana istost ...

lp,s

zdravo, Stojan. nemogoče je, da bi se mi smilil kreten, ki hrano meče stran in je zaradi tega lačen, medtem, ko nekdo preprosto nima. 

prihaja nova klavnica in prav je tako.

lp, m

dolgost življenja našega ni kratka, ampak jo je natanko toliko, kolikr je kreposti .... gospodarja, ha ha hah. kaj moraš.

svetohlinci, razsvetjena sodrga,kler neimenovani, pa so kot da bi te po obadih popikale še ose. 

si videl kdaj, kako s svojo ritjo, oz. želom, zvrtajo luknjo v les in v larvo metulja naselijo svoje ličinke, da ga živega požrejo. 

vedno pravim, videti stvari kot so in ne izgubiti ljubezni, je pozitivno, ne pa misliti pozitivno, karkoli že to pomeni!

lp

Veliko je grdega, a človek hrepeni po lepem.

Vsi (odrasli) vemo, da smo smrtni, a smrt v resnici težko ozavestimo.

Človek se v domišljiji dviguje k lepemu, a nekateri umetniki se znajo  ozreti tudi v grdo in nastaja umetnost grdega; npr.: G. Apollinaire, katerega delo so celo uprizorili v SMG: https://veza.sigledal.org/prispevki/apollinairovih-enajst-tisoc-batin-v-filozoficnem-bordelu

apollinaire.., spomnila si me na en njegov stavek, v srpskom prevodu, ... žustro vrzmajuči dupencetom on je hitao srpskoj ambasadi u pešti ..., seveda mnogo več o dreku in žretju istega najdeš pri božanskem markizu, bral tudi pri nekem mladem lakanovcu, ki je tudi mlad umrl, zgodovino dreka..., smrtnost, pa je bistveno določilo človeka, brezčasno torej in zahteva svoj premislek. 

hvala, Nada, za postanek,

lp, m

bravo!