Rumeni so
roke, kot ovenele rože.
Rumena postaja sanje, kot v gozdu liste drevesa v osamljeni jasi.
Reka se priteče iz globine, v njej dnevi kot naplavine.
Srce se preplava v strugi strogi staro.
Kjer svoboda izbira, v kateri vode bi lahko počiva, želi in uživa, v toplo telo lahko utripa.
Žalosti se reke zavzame.
Tako ljubezni vedno jo zapusti.
Izbira kot vedno zna, to reka ve, obrne v smeri kjer morje ljubezni jo želi, objame, in jo nikdar ne izpusti.

faeq