Ovenele trave ...
polegajo v čas
kot požeti snopi žita
in ker čas ve
se oklepa ovelih bilk v naročju;
ve za bolečino
in ve za veselje
ko so solze kameni bloki
in smeh ostri noži in je
- pot
po gnezdih upajočih sanj
le krhka neštetokrat
- prehojena
steza ki teče naprej
in izvablja stopinjam odtise
potem pa pušča
- neizbežna
brezpotja po ovelih travah
medtem ko drevesa in oblake ovija
- samota
da onemi srce
in utihnejo drzne ptice
vse veni in zopet raste
le čas ne
ki se drži svojega ritma
in odteka kakor je navajen
Ni kaj, Poetesa Marija; vredno in poživljajoče se je prepustiti valom tvoje mehkočutne poezije ... :-)
Prijeten dan ti želim,
Sašo
Marija,
ta pesem pride do vsakega srca ...
Lep pozdrav, Dejan
Marija, pjesma ostavlja dubok dojam i kao da me je povukla u sebe. Dirne u srce, pročitah je nekoliko puta. Vrijeme nisam mogla zaustaviti ono zaustavlja mene.
"vse veni in zopet raste
le čas ne
ki se drži svojega ritma
in odteka kakor je navajen"
Sve najbolje ti želim i lp, Katica
kdaj tudi transcendiramo čas in se znajdemo zunaj oceana rojstev in smrti, rečeno budistično.
vprašanje, kaj je pravzaprav um. kaj je mislil jezus, ko je rekel, preden je bil abraham, sem jaz.
kaj ima ontološko digniteto. kako spregovoriti o tem, sredi posmeha sveta.
tudi od duhovnikov o tem ne zveš nič, razen ustaljenih fraz.
vsekakor se mi pesem zdi tankočutna in lepo napisana, tudi dovolj preprosta, da je razumljiva.
naj potuje skozi čas,
lp, m
Sašo, Dejan, Katica, Miko;
hvala vam za branje in za komentarje, ki mi veliko pomenijo.
Lepo vas pozdravljam,
Marija
in smeh ostri noži
Hvala, Lovrenca.
Lepo te pozdravljam,
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 07. 12. 2022 ob 12:32
- Prebrano 406 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 208.11
- Število ocen: 13