Ko dan se v noč spremeni,

zavem se, da ob meni več te ni.

Objemi ,poljubi, srce in telo,

ne ni dvoma, pogrešam te močno.

Mimo so dnevi in noči,

pod soncem bile objete  najine dlani,

le kje, kje so zvezdni poljubi ob polnoči,

ko z zvezdami žarele so najine oči.

Odšel si, odšel kot ptica na jug,

pustil me samo, tvojih praznih obljub.

Zlomljeno srce naj drugim pove,

da še vedno ljubiš me!

Mimo so dnevi in noči,

ljubezen v nama skrivaj drhti,

le zvezdnega poljuba s teboj,

srce še zadnjič si želi.

Drug, drug postal bo varuh mojega srca,

ko tebe bom pogrešala.

Kot hladen dež v noči, močiš mi oči,

da z žalostjo, srce v objemu drugega zaspi.

Mimo so dnevi in noči,

le upanje naj še gori,

ko noč se nad mrak  spet spusti,

spomin v meni nate spi.

Mimo so dnevi in noči,

upanje naj še gori…

Ko naju…naju več ni..

Pomlad