Zapoj mi skozi note prostranosti
da ne pozabim zven ki me vzburja
in ne postanem osamljen v pesmi
ki jo veter prinaša v moje naročje
naj ritem udarja vame s silo nežnosti
zapoj mi v preporod neslišnem jutru
da še dolgo odmevajo ubrane note
skrite globoko v nama kjer sva ujeta
kot šepet ker sem bil pregloboko v tebi
zapoj mi skozi note da se sramujem
obilju sreče v prsih ki jo hranim
prepletene s pajčevino ugrizov vate
zapoj mi skozi note preden nekdo ugasne luč
ker želim note ki ne lažejo
a ti jih obarvaš z besedami ki to niso.
Suzana Kavka