
Obstanem pri kamniti klopi. Po stopnicah polzijo koraki mimoidočih. Skoraj neopazno se me dotakneš s komolcem. Jata ptic preleti telo in seda na veje, ki rastejo iz srca. S krili me ponesejo nad reko. V odsevu se lesketajo tri zvezde. Večer je tih in vroč. Temno rdeče sence oblakov so razpolovile nebo. Na terasi samevata ležalnika, prekrita z borovimi iglicami. Izpod žleba nežno zapiha veter. Potem začuden utihne.
v soju luči
nad potjo se božata
borovi veji
Zanimive podobe, ki tkejo atmosfero rahle bližine, čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
Hvala tudi tebi za odziv, Henrik.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!