Strunjan
Mlečno nebo in bledo siv obok.
Lenobno vali ližejo stoletne skale.
Slanuše se prebujajo zaspale
tam v praznih kavedinah kot otrok.
Razširja krila temni kormoran.
Ščemeče sonce vreže v sivino.
V meglicah lušči Jurij se in Piran
in mesec skrit za oblaki odganja plimo.
V Stjuži v ločju beli par uzrcalja
podobi svoji v zlikani gladini
in slehrno se jutro vse ponavlja.
Je morje, trsje, prazni kavedini.
Zarisan še polojnika je let.
Z levantom je razprl svoja krila.
Neslišen kakor najfinejša svila
odplul je zopet v svoj novi svet.
Oktober meri čas mi in korake.
Zalučam ploski kamen po gladini.
Odskoči parkrat a ga val ujame,
utopi se v njem vred z mojimi spomini.
lepo, valujoče, zazibano...
lp, m
Hvala, Miko, pozdrav!
B.
Opomba! Pesem bo predstavljena v kratkem dokumentarcu z delovnim naslovom Od solin do solin. Kdaj in kje pa še ni znano.
Mojster ostaja mojster!
LpM
Maki, hvala! Lep večer in vse dobro!
B.
Lepooo!
A:
Utopi se njem ...
Ali pa
Potopi se vanj ...
in ne
- utopi se vanj.
( kako boš dodelal zadnji verz?)
;)
Hvala za opombo. Urejeno. Lp!
B.
Hvala za Podčrtanko!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 12. 11. 2022 ob 09:25
- Prebrano 467 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 156.4
- Število ocen: 11