Najbolj ga bom pogrešal ob dveh zjutraj,
ko bo leva stran postelje hladna in prazna.

Pogrešal ga bom, ko bom v restavraciji pri sosednji mizi slišal naročilo jedi, ki jo je oboževal.
Pogrešal ga bom, ko bom imel dolge dni v službi in ne bom imel nikogar na katerega bi se lahko obrnil, ki bi poslušal moje tarnanje, tako kot je on.
Pogrešal ga bom, ko bom na daleč slišal njegov nasmeh in bom vedel, da nisem jaz razlog.
Pogrešal ga bom, ko bo najina pesem na radiu,
ker se bom spomnil kako glasno je bila v avtu in kako sva skupaj zapela pesem.
Pogrešal ga bom, ko bo zunaj deževalo, ko bo grmelo in ko bodo prebliski v glavi, kako sva se držala v objemu, med plesom.
Pogrešal ga bom, ko se bo mimo peljal avto, podoben njegovemu.
In moje srce bo polno razočaranja, ko bom ugotovil, da v njem ni njega.
Pogrešal ga bom, ko bom na ulici zavohal njegov parfum,
in se spomnil,
kako sem držal glavo na njegovih prsih in se jokal skupaj z njim.

Pogrešal ga bom, a bom preživel.

JernejJelen