
mislim da gledam
s pogledom starega kuščarja
zdravnik me vpraša
zakaj niste opravili teh preiskav
iz mojega zelenoluskinastega trebuha
vzide dimasta luna
in obtiči v rogovili
razklanega jezika
dejanja
barve luči na urgenci
s police se poženem na posteljo
malinov puding v invalidskem vozičku
reče slabo mi je
od zaprtja mi poči nekaj šivov
po hodniku pa beži nekdo
pred svojo socialno delavko
naposled mi kirurg iztrga
cevko s kisikom iz nosu
aparat je pokazal zadostno
saturacijo krvi s tem zelenim strupom
od katerega crknemo
oksidiramo kot jabček
v tem mi objokan deček
s strto roko
z vozičkom zapelje čez rep
mama ki ga potiska zakriči
kača
varnostnik
aparat za gašenje
novinarji
in nihče ne vidi mavrične lune
kako modra prehaja v zeleno
po hodnikih pa potuje vprašanje
zakaj niste opravili teh preiskav
Miko, pesem me je nagovorila ... slišim te in razumem, da na vprašanje, ki potuje po hodnikih, ni lahko odgovoriti;)))
Naj težko noč razreši ustrezna pomoč. Vse dobro ti želim,
koni
Kako se spopadamo z neprizanesljivimi stavki ... všeč mi je ta pozunanjenost oz. preobrazba prostora, vsega prisotnega in njihovih dejanj ... čestitke,
lp, Ana
hvala, Ana. želim ti obilo zdravja in čim manj kuščarjeve perspektive.
lp, m
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!