Pesem se me je dotaknila, da bi še bolje tekla, predlagam nekaj malenkosti (vejice ipd.):

Bil je Gospodov dan,
tvoj vonj je bil neizražen,
bil si povsod, a hkrati nikjer. 

Puhtelo je iz razoranih njiv,
na vrtu je cvetela češnja,
v vinogradu pa so se razraščale gartrože,
ki so se pripenjale na samotno vlažna jutra. (brez pomišljaja)

Ti si bil sStar si bil devet let
in
Kristina ti je sešila haljo, tkano
iz
rdeče preje.
Iz enega kosa je bila šita,
in rokavi so bili tako široki,
da se je roka razgalila do ramen.

Bil si bos
in
gologlav
in
skupaj s suknjo
sta odraščala - vsako leto, do zrele pomadi.

Sedaj te jaz zložim
v
meni
ljub predmet.

se pPrikradeš se
v
mojo nedokončano otožnost,
in z njo nerodno
drsiš po usodi.

Pod plaščem te nosim
brez obleke.

Zdaj sSi večerna zarja,
danes zame,
jutri za Kristino.

Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Ana, popravljeno. Hvala za napotke. Lep  (nočni) pozdrav! J

Čestitke k pesmi, ki povezuje totranstvo z onostranstvom,

lp, Ana

Pesem sem posvetil ljubemu atiju, ki nas je pred kratkim mnogo pregodaj zapustil :( 

Nič ni več fajn! Najbolj boli spoznanje, da gre živlejnje naprej in da se čas pravzaprav res nikoli ne ustavi.... Hvala Ana!

Odlična pesem. Seže globoko do dna duše ...

Lep pozdrav, Dejan

Hvala ti Dejan za iskren komentar! Lp, Jernej