Če bi čarobno palico dobil,
premnog od nas bi jo takoj prodal,
se isti hip do mrtvega napil,
histerično po svetu cepetal,

svoj žolč izlival, klel, vsevprek psoval,
zatem bi, mačkast, se s pepelom sipal
in nad krivicami v blazino hlipal,
zaklinjal se, da zdaj bo le še spal,

se, obubožan, hvalil kaj spoznal
je, ko se le za nas je žrtvoval.
In mi bi ga odprtih rok sprejeli,
ga dvignili v nebo – na tron poseli.

Tomaž Mahkovic