pokrij me s telesom
in razburkaj kri da omotičen vzklijem
samo za eno brezčasno uro bo dovolj
da ne obtičim v kletki vzklikov želja,
zebe me, obrni se k meni
z brenčanjem toplih bokov in trdih bradavičk
da mi izrineš spanje v lastnem mraku
ko odgrneš svojo zaveso spečih poljubov,
zebe me, napiši mi najlepšo pesem
da ne čakam tvoje besede kot pojedino
ki mi prebudijo dlani drseče preko trebuha
kot pomladno rastje v še speči zemlji,
zebe me če je soba prazna
zato bodi zame tu kot moje oči
ki se rišejo na nebu in se zamotajo v oblake
kot v pravljico najine melodije.
Suzana Kavka