Izguba zaupanja
Naj bo vsemogočen
naj bo dobrotljiv
svetloba sreča in veselje
milost in ljubezen vsa
A jaz živim
tu na planetu
krutosti
sebičnosti
gorja
Zato izgubila
sem zaupanje v Boga
Zaupanje zgubljeno
ne vrne več nazaj
se zdaj nobeno
Izguba zaupanja
krutosti neba
Ostanem zdaj sama
izgubljena vse do dna
Jutri je nov dan.
Pa še malo pobrskaj po predalih, mogoče najdeš
čarobni prstan z gravuro "Tudi to bo minilo."
Življenje na zemlji je čudno.
In prav vsak slejkoprej občuti
življenjsko okrutnost.
Res je, Andreja.
Premagljiva je pa na čuden način: ko se s sočutjem dvigneš
nad nizkost okrutnežev, in potem le še opazuješ,
kako se bodo ti okrutneži pobili med seboj.
Žal se le redkim uspe dvigniti nad okrutnost tega okrutnega sveta.
Veliko nas je žrtev.
V tem je problem.
Lp
Andreja
Trpka pesem; a moč se včasih rodi prav takrat, ko smo sposobni napisati "junaško pesem".
Ja, imaš prav.
Boriti se je treba in nikoli obupati.
Pogum Velja.
Lp
Andreja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andreja Preprosta
- 13. 10. 2022 ob 12:22
- Prebrano 302 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 43.29
- Število ocen: 3