
si 5krat toliko pisatelj kot bi
jaz lahko kdajkoli bil
pri mladih letih oranžnih las in na pol požrtih
jabolk in mleka za dojenčke.
včasih pogledaš v prazno stran in tega te
ni strah.
ni treba da to ubesediš ker prazen
ocean je dovolj dobra metafora za najbolje
čuvano skrivnost.
potem pa vidiš 90letno gospo kako prečka cesto in stopiš
na plin.
zmeraj si bil dober pri zaključevanju zgodb.
kar te dela najboljšega pisatelja je
da delaš to vsem na očeh.
nikoli se ne
opravičuješ
kot to delajo oni.
svojo bolečino skriješ v kozarec sveže stisnjenega pomarančnega soka.
v blatu je zakopanih tako veliko kraterjev od
asteroidov in
ti jih nosiš okoli v svoji beležki kot poljub.
mislil sem
da poznam
smrt
dokler nisem spoznal tebe.
zdaj ima smisel pač ostati živ.
se izkrvaveti
utihniti kot strupena hobotnica.
v tvojih spečih ustih je
več literature
kolikor bi jo lahko jaz kakorkoli streniral ali dosegel.
edina stvar ki
jo obžalujem
je da sem to sploh počel.
mislil sem da poznam smrt dokler nisem spoznal tebe in
zdaj
ni ostalo nič drugega več
in do konca je še tako daleč.
... čeprav je namenjena "srečnemu", se je kot ena tvojih najlepših pesmi prelila tudi k meni;
Prelivanje naklonjenosti nosi srečo; vsaj enemu ... morda večim. Lepo, da se o tem sprašujemo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!