
In ko padeš v sistem,
pristaneš tam, na drugi strani.
In ko padeš v sistem,
nihče več te takoj ne brani.
Brezupno zdi se življenje,
brez predaha vrti se čas…
In ko padeš v sistem,
čisto tiho, tiho vstani.
Kot po prstih se premakni,
a glasno kriči v nebo.
Nestrpno in nervozno,
včasih kar malce pompozno.
Drugič pa brezbrižno miži,
pač se kdaj kaj »pofiži« …
In ko padeš v sistem,
nisi samo odrasel,
vegast, dolgočasen…
In ko padeš v sistem,
naj življenja tok,
te ne pelje križem rok.
Ta sistem, lahko je svet,
kjer vredno je živet',
dihat', upat', poletet'.
Dam ti zadnji še nasvet,
nato ostanem brez besed.
Ko se znajdeš pred prepadom,
ko odkriješ drugo stran …
Čas je le za nov začetek,
pogumno stopi mu naproti,
naj ob tem, te nič ne zmoti …
Te verze sem z bojaznijo brala do konca, kaj bo le ta pesem nakazovala! V bistvu je to pesem poguma, ker hočeš-nočeš smo vedno vrženi (ali izbrani) v nek sistem. In sistem ne nore biti enako dober za vse.
To je pesem, iz katere se da marsikaj naučiti!
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Ninočka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!