Življenje mi je podarjeno, težave nastanejo s trženjem lastnosti, ker smo uzakonili ekonomijo tako kot pač je imajo bogati večji vpliv na manj bogate, nastala je veriga izkoriščanj. Živim na tržnici tega planeta kjer kapital tvori 80% vseh dejavnosti. "Pozabili" smo, da smo mi najemniki, obnašamo pa se kot gospodarji, ki vsakega, ki trdi drugače onemogočimo,  od eliminacije do uničenja s posojili. Humanost je šla falit, kajti "dobiček za vsako ceno" je krilatica, ki protežira tekmovanje kot edino "pravo vrednoto." Le DELJENJE DOBRIN lahko vzpostavi ravnotežje na planetu obilja kjer domala milijarda ljudi strada. "Je sploh mogoče" sprašuje naslov te pesmi...?

Svit, imaš prav, a vsaka črka v  zapisu je dobesedna; življenja so v Sarajevu prodajali (Italijani ..., tudi Slovenci). Ti zblojeni turisti so streljali ljudi za denar, tudi drugje - Ukrajina ...

Pred kratkim posnet film s to tematiko, predstavljen v Sarajevu.

Bolano do skrajnosti!

Lp, Stojan 

Res!!!

... KAKO je to kar se dogaja v sodobnem, razvitem svetu (tako se radi hvalimo, da smo razviti).

 V čem? V orožju in brezčutnosti?

Lep dan,

Marija

Lijepo zboriš, Stojane, ali i nemoguće bi bilo moguće kad bi se pojedinci odrekli sebi samih nametnutih vlastitih otuđenja (''dok je meni dobro, baš me briga za druge'') i solidarizirali se s ugroženom većinom; društvenom, socijalnom pa i političkom. 

Lp, Katica 

Marija, se dogaja, na veliko žalost.

Lp  Stojan 

Katice, potpuno si u pravu, hvala na čitanju I podršci, nažalost sve to ide mimo nas, nit se večine ne dotakne ...

Pozdrav u Zg,

Stojan