Mi ritem življenja jemlje energijo
in tempo naporen mi uničuje domišljijo
ne gledam kot otrok, kot najstnik na svet,
jaz moral premlad sem nemirno živet.

Umikal sem sebi se,
pot mirno iskal,
ker sem se kot otrok
po poti življenja že zgodaj podal.

Ne vem, kaj sem delal,
kaj vse sem počel,
kaj vse jim dovolil,
da bi mirno živel.

Zdaj vsakdo bi rad le koristi od mene,
a želja me močna vedno bolj žene,
da umaknil se vsem bom
in v miru živel.

mathias štefančič