Sredi viharja

Veter premika samotno drevo
in lomi mu veje, mu kliče slovo.

Je samotno sred polja,
sredi širnih poljan.
Oblaki viharja
spustijo se nanj.

In strele mu švigajo,
moč mu jedo
in grom mu za gromom
moč jemlje bolnó.

In čisto pri koncu že
z malo moči,
še zadnji lom veje
mu dušo zdrobi.

mathias štefančič

Komentiranje je zaprto!

mathias štefančič
Napisal/a: mathias štefančič

Pesmi

  • 17. 08. 2009 ob 11:19
  • Prebrano 762 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 240

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!