BREZA
je sanjala jaso
meglice nad njo
je sanjala njega
poglede v nebo
požrešne roke
počijo loki
izpite sanje
boleči boki
samo se trese
ne zmore joka
ostane sama
nemočno stoka
obrne se leto
ko grozno trpi
ko molk razveže
se kamen topi
zapleše v čustva
ki so jo ujela
odpira okna
postaja smela
jo jasa vabi
v naročje breze
tolažba vile
do srca seže
so misli bele
še v srcu je up
izlije solze
izpere si strup
izpere gnus sram
in vidi spet luno
in vidi se v temi
izriše si runo
mehčajo pesmi
noči jo in zvezd
zatuli z volkovi
ne peče je vest
šment, le kdo je ta breza?
Sibirska breza,
lahko se počuti res sama,
ker so se ptice iz istega gnezda
odvrnile od nje, za pičo, ki pod mizo
pomede jo tolsti oblastnik.
Ah, kako same bodo ptice, ki so gnezdile tam,
izkoriščene, brcnjene vstran.
Bravo za moč v ženski, da se dvigne nad brezpredmetne "grehe", ki so jih naprtili ženski duši! Take pesmi ohrabrujejo!
Barvo, za lepe pesemi.
Lp
Breza je tista svetlolaska, ki zdravi ali pa lahko tudi nekaj drugega, kar se komu utrne...
Hvala za odzive, pozdrave, Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 01. 10. 2022 ob 09:32
- Prebrano 330 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 49.55
- Število ocen: 2