Jesen je in barve zažarijo.
Tekma umetnosti se odvija med hribi in dolinami.
Med gorami, oblaki
in vetrom v višini.
Pogled te odpelje v davne globine,
kjer si zapustil oder
in postal brez vsebine.
Jesen ti pove, kje je tvoja zapuščina.
Topel poljub v hladen dež se poslavlja od ust in v jabolko sladko se potopi.
Na nogah se ti zapiše utrujenost , in dve poti.
Še vedno hladno v korake sporočilo ti govori.
Poglej v drevesa in zajemi sebe.
Objemi sanje, ki jih srečaš v vseh smeri.
Ti si samo potnik na vseh poteh.
To je življenje, le trak megle, ki se v vetru dvigne v nebo.
Postani jesenski dež,
ki hladno pade na
planjave,
pristane na gozdnih tleh kot hrana za podrast.
Pot postaja jeseni vse težja ... ta prispodoba je v pesmi lepa, da ostaja upanje, da lahko še nekaj časa hodimo po tem letnem času, ki se nagiba v zimo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!