o pesmi

o tem 

kar absolutno je 

molčimo 

 

četudi bi imel kaj reči 

bi bil kot izurjen igralec 

ki joče po ukazu volje

 

so pristne solze pesmi 

smeh 

spontanost narave 

 

potem 

ne teče reka 

ne miruje 

nikogar ni 

 

v plašču države 

prezeba na straži 

še nerojen 

človek 

grobno cvetje 

golob nad mestom 

duh 

in kar je našlo sebe 

 

tukaj 

v predmestju 

ki izginja 

hlipa verze 

kot sijoče kaplje 

v spev dežja

 

 

miko

Nada

Poslano:
01. 10. 2022 ob 10:02

Velike resnice (tistih par) so enostavne in krute ... zato pa človek "hlipa verze", da si osmisli sivost bivanja.

Zastavica

miko

Poslano:
01. 10. 2022 ob 14:32

zdravo, Nada. hvala za tvoje mišljenje. 

pesem se prelije v pesem, mogoče je človek samo medij.

lp, m

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 10. 2022 ob 20:02

Tudi mene se je pesem dotaknila, bi ji pa odstanila zgornji del (premišljevalni, razlagalni) in jo pričela z verzom: v plašču države - premisli in če želiš, popravi,


lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

miko
Napisal/a: miko

Pesmi

  • 30. 09. 2022 ob 23:52
  • Prebrano 417 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 70.8

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!