
o tem
kar absolutno je
molčimo
četudi bi imel kaj reči
bi bil kot izurjen igralec
ki joče po ukazu volje
so pristne solze pesmi
smeh
spontanost narave
potem
ne teče reka
ne miruje
nikogar ni
v plašču države
prezeba na straži
še nerojen
človek
grobno cvetje
golob nad mestom
duh
in kar je našlo sebe
tukaj
v predmestju
ki izginja
hlipa verze
kot sijoče kaplje
v spev dežja
Velike resnice (tistih par) so enostavne in krute ... zato pa človek "hlipa verze", da si osmisli sivost bivanja.
zdravo, Nada. hvala za tvoje mišljenje.
pesem se prelije v pesem, mogoče je človek samo medij.
lp, m
Tudi mene se je pesem dotaknila, bi ji pa odstanila zgornji del (premišljevalni, razlagalni) in jo pričela z verzom: v plašču države - premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!