je tudi takrat deževalo, Ana
ko si z dvomi zalivala dneve in noči
jih dišavila z lavdanumom
ki je izpil strast
in mater
z uspavanim upanjem
ovenelimi kremplji
v osamljenih urah izgnanke
oslepljene od tujih oči
je takrat morda le sijalo sonce
ko si navlekla nase oblačnost
raztrgana med ljubezni
ki sta se razblinili s paro lokomotive
tvoj sin nikoli ni izvedel
kaj lahko storijo napačni vagoni
imel je kočije, konje in kakšen deževen dan
ko ni nikomur povedal
za kaplje na notranji strani šip
Poslano:
01. 10. 2022 ob 10:19
Spremenjeno:
01. 10. 2022 ob 10:19
Lepo stihi tvoji božajo moja ušesa...
Lep pozdrav, Dejan
je takrat morda le sijalo sonce
ko si navlekla nase oblačnost
Hvala, miko.
Nekaka otožnost se me loteva s spoznanjem, da je vse (sploh tisto dobesedno) izpovedano le mrtva beseda, ki hlasta po življenju.
lp
pi
Dejan, hvala, niso hoteli božati.
Bolj spraševati - ali je maček v škatli. :)
lp
pi
Hvala, Svit.
Saj veš, pooblačimo se, da nečesa ne bi videli, nočemo videti ali se skrijemo, ker ne znamo drugače ali pa ne zmoremo(več).
lp
pi
Silno rad te prebiram, sem v zmenku s tvojo čutno poezijo ... In tale pesem me hipoma, sicer ne vem natančno zakaj, potegne v vzporednico z Ano Ahmatovo ...
Z lepim pozdravom, Irena!
Sašo
Najlepša hvala, dragi Sašo.
So Ane in so Ane. Iskalke, upornice, vsaka na svoj način pluje skozi življenje in na koncu je vsega kriva le ljubezen, h kateri se vračamo po revolucijah, borbami z željami, s smrtjo - premagani ali ne.
Vsaka Ana sledi svoji strasti in nobena ni napačna, lahko je le pogubna.
lp in lep večer
pi
urednica
Poslano:
05. 10. 2022 ob 19:58
Spremenjeno:
05. 10. 2022 ob 19:58
Jaz pa vidim Karenino, ampak, kot praviš, lahko je katerakoli izmed njih ;) čestitke k zaokroženo zaobjetih občutjih v tej pesmi,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana :)
Kot vseš, me Ana obseda :)
lp
pi
Čudovita poezija, draga Irena
... in moram reči, da fenomen Ane K. tudi mene močno fascinira.
Čestitke!
Bodi dobro,
Marija
Poslano:
05. 10. 2022 ob 22:10
Spremenjeno:
05. 10. 2022 ob 22:10
Najlepša hvala, draga Marija.
Nekako so mi zlezle pod kožo - te Ane, Nataše, pa kak Levin tudi :) Tolstojeva pisanja so zame nekako svetišče, kjer v kaosu ni zmeraj rešitve, ker je v njem vsak človek - nesrečen po svoje.
vse dobro
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!