Včasih se džamija prestavi v jezero
glas mujezina zaplete v kafiče
Bila sem član Svizcev
na zboru človeške krhkosti
bipolarna jaz
zaposlovanje invalidov
Poljubil me je slep človek
suho sadje za sedem mark
Mesto potrebuje svojo reko
človek nežnost
in Balkan mir
Si slep od vojne
sem ga vprašala
Od rojstva sem slep
je rekel
a vem da si lepa
Dotikal se je s prsti mojega obraza
meni pa je bilo nerodno
kajti gledalo naju je mnogo
slepih ljudi
Mimo so hodile žene
z velikimi košarami na glavi
Svečano kosilo je bilo drobno
kot naše besede
krhke
kot je mir
tam med hribi Bosne
z roba pozabe
z občutkom da te gleda
božje oko
Nedavno sem bila v Sarajevu in želela bi najti prejšnje čase resničnega miru. Pesem je nadvse lepa v prispodobi slepote ...
Res, ta slepota je zelo zgovorna prispodoba in nasproti nje ta nežni ljubezenski dih ... čestitke,
lp, Ana
žal nisem pesnik, resničnost je pesnik.
hvala, Ana, lp,
m
Mimo so hodile žene
z velikimi košarami na glavi
Svečano kosilo je bilo drobno
kot naše besede
krhke
kot je mir
tam med hribi Bosne
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!