jezen ribič med vrže na kamnita tla
z lovkami migljam na vse strani
koščena roka vleče iz drobovja
crknjene ribe in sipe
skrbno ji poravnava eno zraven druge
kot da ne bo nikoli končala
smrad obarva zrak
hočem zakričati
naj že neha
pa se samo pocedim
deček z rjavimi očmi me nežno prime za lovko
skrbno našminkan botoks
ga zgroženo zvleče stran
ribič se zasmeje
in me z gumijastimi škornji brcne
v morje
deček skoči za mano
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!