Črke sledijo si v taktu
najlepša pesem si na platnu
razumem te
pa tudi ne
razumi me vsaj ti
prosim te.

Povedat s tabo si želim
občutke svoje
s teboj delim
se besede združijo
prelepa včasih
ali črta čez telo.

Te ne zapišem
mi zbežiš
bežiš mi misel
pesmi stran
v vesoljne vode
daleč stran.

Kot meglo zvežem te močno
stisnem
objamem ti telo
z nitjo misli te obdam
tkem besede
iz dneva v dan.

V oblaku megle
te držim
do konca misli
te ne izpustim
zbežala boš spet najdem te
privežem stihe v pesmice.

Po taktu mojem mi bežiš
nazaj iz megle mi slediš
te vlečem sem
ti bi šla
iz glave moje
in srca.

Aleš Kastelic