ZID
Med nama je zid,
vsak dan znova ga zgradiš.
Med nama je toliko besed,
neizgovorjene lebdijo v zraku.
Med nama so dotiki,
ki postali so navada.
Tvoj objem več ni enak,
in tvoj poljub ni več mehak,
hočem spet verjeti v naju,
da ljubezen je še tu.
Med nama je zid.
Neviden svet, nevidna stvar.
Ko bližine si želim,
le hrepenenje mi ostane.
Tu si,
a te ni.
Ob meni spiš,
ko sanje odnesejo te proč.
Povej mi,
še imava moč,
da razbijeva ta zli obroč?
Da poiščeva spet srečo,
ki ljubezen nama da?
To pesem bi morali prebrati v dvoje in morda se ZID zamaje, ker je tako občuteno napisana!
Najlepša hvala vam, gospa, za vaš komentar :) Lep pozdrav!
Anabea
urednica
Poslano:
11. 09. 2022 ob 09:36
Spremenjeno:
11. 09. 2022 ob 09:36
Tudi mene je pesem nagovorila, morda bi le zdajšnja zadnja verza brisala (Da poiščeva spet srečo, /ki ljubezen nama da?), saj povzemajo to, o čemer govori že cela pesem. Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anabea
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!