Vlaga sobotnega popoldneva se mi lepi na kožo. Skozi priprta vrata na teraso vstopajo pritajeni glasovi. Vstal sem s kavča in pogledal skozi okno. Zunaj rosi, nevihte so samo v moji glavi. Povedala mi je, da ima tudi ona tu in tam prav. Sem se že sprijaznil, da ne zmore z menoj, ko ji rečem, da ima vsakdo svoj prav, saj je njegov in potem je že pravi zanj. Sicer se z igro prav in narobe sploh ne ukvarjam. Zanimajo me samo posledice dejanj, ki izhajajo iz posameznikovega sveta prav in narobe. Če ne vplivajo name, jih prav zlahka pospremim čez cesto. Ko pa trčijo v urejenost mojega sveta, sem primoran reagirati, še posebej, če mi je ta oseba povsem blizu. Najprej odmislim egotrip. Pri tem še posebej pomaga, če se niti za ped ne odmaknem od zadeve. Malo manj pomaga njej, ko ji odkrijem, kako se ob tem počutim. Pogosto začinjeno z besedami »ah, ti in tvoja čustva«. Ja seveda, jaz in moja čustva, kaj pa naj bi bilo drugega. Od tu naprej je razvoj razpredanj negotov. Vse je odvisno od mnogoterih dejavnikov in ja, tudi od vlage v zraku.

In danes je je veliko.

konec poletja

razpoloženje kroji 

vremenski vpliv

igorj