Potem, ko preberem izvrstne pesmi,

zgodbe

ali roman,

vtipkam avtorjevo ime v Wikipedio.

O bolj slavnih 

so celi megabajti,

o manj slavnih

in o nekaterih starejših,

takih z manj dediščine in dedičev,

je lahko po manj kot ena stran.

Pregledam:

- v kakšne okoliščine so bili narojeni,

- koliko stari so umrli,

(Pri takih, ki so umrli “mladi”, izračunam število izdanih knjig na desetletje.)

(Pri starejših, ki so mi “vsebinsko blizu”, 

vzporedim vrstnike, na primer iz generacije mojih tet ali pratet.)

- kje so prebivali,

- če so bili bolj stacionarni

ali pa so se bolj premikali in pregledovali svet,

- v kaj so se izučili 

in

- kako so si služili t.i. “ljubi kruhek”.

(Do cca. 1920 so bili večinoma t.i. aristokratskega porekla, 

to imejmo vedno v mislih!)

Take stvari.

Avtorske.

Zmeraj pogledam tudi morebitne podatke 

o njihovih partnerjih,

ljubimcih

in potomcih.

(Včasih jih ni,

včasih samo manjkajo.)

Na koncu pomislim:

“Na, takole so skvačkali

svojo pletenino.(!)”

in obrnem

(mrežasto)

stran.

Mirjam Dular