Zahodni veter posuši naš zvok,
v mehurčkih da je dobro, šepetamo,
ne vidimo, kam nas odnaša tok;
kotiček varen je, ki ga ne damo.
Ko poči ta balon poln tihih, sitih,
se zlomi ščit varljive slike srečnih,
prav vse čemur smo muzali se v mitih,
utopičnih pripovedih, že tečnih,
prilepi nas na blato, ki še raste,
z lažmi mogotcev vzhajano – poplavi,
neumorno tonejo vse stare kaste,
le zgoraj - spodaj, pravi in nepravi.
Moj glas je konformizmu tuj in smešen,
ker zbuja, ko se sanja sladko – grešen!
dobro jutro Irena
Danes si pa zares umetelno, in nežno kakor znaš le ti, nastavila ogledalo zahodni civilizaciji.
lep dan ker zbuja, ko se sanja sladko – rešen!
Da, v sladko-grešnem mehurčku sanja bogati beli človek že stoletja; nežno nagovarjanje in razkrivanje resnice je včasih bolj učinkovito kot direktna ost.
Super, kot ponavadi. Sonet, ki odkriva, da smo ozki.
( popravila sem ti "ne pravi" v "nepravi" ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!