Raste tam kjer ubupa vse kar živi, tam kjer samo kamen rodi, tam kjer sonce s svojim ognjevitim pogledom ne miži.
Tam kjer je rosa, v lanski zimski megli, na listu zelenem leno zaspala.
Tam kjer je zemlja le za prašne skale v objemu bilke trave.
Tam kjer čebela ve kaj diši, barva vijolična v nektar drhti.
Tam kjer čmrlj rad zaspi, v cvetu drema v hladu noči.
Tam kjer so vsi obupno žejni v lačni siromašni zemlji.
Tam je edini, ki rad veselo eter v zrak oddaja,
vse živo v suši podarja.
To je žajbelj , ki ima vse rad in v suši, za vse dobre duše, krasno hrano priskrbi.
Lepo je zadišalo po njem v tvojih vrsticah.
ubupa popravi v obupa
lp Ra.j.
Pozdravljeni,
hvala za lep komentar in za opazko glede napake.
Lep pozdrav.
Lepi stihi o našem prekrasnem, a tudi krutem Krasu!
Vam hvala za lep komentar gospa Nada.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!