Všeč mi je ta tvoj liričen zven besed; pesem, skozi katero se je vredno sprehoditi.

Z lepim pozdravom,

Sašo

Hvala lepa, Sašo. Me veseli.

Lp, m

Svet se spotovanji v nas nalaga ... premislek o vsem pa je bogastvo, o katerem poje ta pesem!

Zdravo, Nada. Neki ruski mistik pravi, vse je zdaj in vse je v tebi. Kaj povzroči, da svet zunaj začutimo kot svet v sebi. Zgodi se vsaj to, da nasprotja, kot sta npr. življenje in smrt, dobijo nek širši okvir. Če je vse v nas samih, potujemo in vendar od nikoder ne prihajamo in nikamor ne gremo. Kar je bilo, nevidno in neslišno oživi in dobi svoj glas. 

Če je vse v nas, vemo zakaj smo, bit, to da smo, postane neka vednost, katere najpristnejši izraz, vsaj kar zadeva človeka, je morda glasba. 

Vse govori svoj -sem- , ljubezen postane mogoča, čeprav je morda tujka na tem svetu.

Hvala za odziv,

lp,

m

In to je tisto (zavedanje sveta okoli nas in sveta v sebi), kar bi morali "naučiti" vsakega človeka ... zdaj pa ga učimo od otroštva naprej v glavnem hlepenja po materialnem ... vse manj je ur umetnosti v šolah, vse bolj je umetnost postala stvar denarja in ta trend nas je pripeljal na rob, ko je življenje na Zemlji ogroženo ...

Vem, da se bo rešitev za Zemljo našla - s človekom ali brez njega.

Hlepenje po materialnem se mi zdi nekakšna duhovna smrt. Vse skupaj lahko postane nekakšna narkomanija, psihoza, ki ji nujno sledi propad. 

Ali s tem samo prekrivamo svojo krizo, neko temeljno negotovost življenja, ali jutri sploh še bom ...

Morda je ogroženost tista, ki sili človeka, da kopiči stvari. 

Začaran krog.

Lep pozdrav, Nada,

m.

Čeprav me ne vidiš in ne slišiš 

te ljubim 

govoriš z obal 

Zdravo, Stojan. Po mojem, moji najmočnejši verzi. 

Lp, m

Se strinjam, predvsem sporočilni.

Lep dan, Stojan