Otrok je čaroben, stkan je iz sanj;
odrasli ga denemo v statve.
In tkemo in tkemo vzorec poznan,
da sanje zginevajo kar tja v en dan.
Ah, ta koža in možgani!!
Njih osnova – isto tkivo!
Srce v kletki pa tik-taka ...
Ujete sanje ... ura pa ne čaka.
Starost - ta skrajni čas samospraševanja
pride kot birič, lahko pa kot poet,
pride zgrda ali zlepa ali kot potreba znanja.
Svetloba v nas se ne spreminja.
Naj žari, sporoča bistvo: umreti zdrav!
"To cilj je, dragi človek!" življenje naše opominja.
*https://www.thelancet.com/journals/lanhl/article/PIIS2666-7568(21)00097-0/fulltext
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!